S prevajalskega vidika je gastronomija problematično področje, saj so imena kulinaričnih dobrot pogosto kulturno in geografsko pogojena. Tokrat bi par besed posvetila brinjevcu, ki ga Kraševci še posebej ponosno kuhajo. Primer prevajanja imena te žgane pijače namreč nazorno kaže, da se prevajalci marsikdaj prehitro zadovoljimo s hitro rešitvijo, čeprav je mogoče primer vreden dodatnega truda: npr. tega, da se malce poglobimo v področje živilske tehnologije (ali vsaj povprašamo živilskega tehnologa za mnenje).
Wikipedija, spletna stran Slovenske turistične organizacije, Taste Slovenia, knjiga Janeza Bogataja v angleščini, in celo Pravilnik o označbi geografskega porekla Kraški brinjevec (ter še 223 drugih mest, ki jih Google zaznava) prevajajo kraški brinjevec kot Karst gin. Precej manj pogost je prevod Karst juniper brandy. Poglejmo sedaj potencialne prevode brinjevca: juniper brandy (4380 zadetkov v Googlovem iskalniku), juniper schnapps (513), juniper rakija (3), juniper spirit (2200), juniper liquor (5870), juniper berry liquor (305).
Kako se bomo odločili? Bomo sledili najpogostejšemu prevodu? Je to merilo? V tem primeru ni, saj se vrste alkoholnih pijač ločijo ne samo po sestavinah, ampak tudi po izgledu, okusu, aromi in drugih senzoričnih lastnostih kot tudi po tehnologiji priprave.
Gin je dejansko aromatizirana alkoholna pijača (etanol, običajno iz žita, aromatizirajo z brinjevimi jagodami), brinjevec pa ni gin, saj gre za destilat čistih brinjevih jagod. To pa je povsem druga zgodba.
Juniper brandy, ki ga na Slovaškem radi uporabljajo za prevod borovičke, v Srbiji pa za prevod klekovače, ki sta obe vrsti gina, je le delno sprejemljiv. Pogojno sprejemljiv je npr. zato, ker lahko v pogovornem jeziku uporabljamo brandy ne samo za alkoholne pijače, ki jih naredijo iz vina, ampak tudi za tiste iz katerega koli drugega sadja. Strokovno pa to ni. Liquor je malce dvoumen: lahko označuje navadni alkohol (ameriška angleščina) ali pa liker. Mislim, da te dvoumnosti ne potrebujemo. Schnapps mogoče zveni bolj domače in spominja na avstro-ogrske čase, vendar so Kraševci verjetno kuhali brinjevec že mnogo prej. O (ne)smiselnosti uporabe besede iz tretjega jezika za prevod v drugega, pa ne bi razpravljala.
Evropska unija je leta 2008 s posebno uredbo opredelila žgane pijače: razvrstila jih je v 46 skupin. Ne boste verjeli: brinjevec ne spada v nobeno od njih. Brinjevec je dejansko žgana pijača posebne kategorije in verjamem, da bi bilo to potrebno uveljaviti, vendar je to že druga zgodba. (Če koga zanima, obstajajo različice tega dokumenta tudi v drugih jezikih, angleški je tu.) Vsekakor se zdi prav, da sledimo enotnemu prevodu žgane pijače v angleščino, ki je strokovno sprejemljiv: spirit.
Tako predlagam naslednjo rešitev za menije slovenskih gostiln:
Kraški brinjevec (destillate of juniper berries from the Kras, pure juniper spirit)
Kopirano iz strani: https://terminologija.wordpress.com/2011/08/04/zakaj-brinjevec-ni-gin/ Hvala!
V košarici ni izdelkov.