kotelBrinje je torej končalo “kuhati”. Jagode so padle pod nivo vode. To pomeni, da je končano.

Sledi kuhanje. Prvo kuhanje brinja. Brinjevec se namreč kuha dvakrat.

Ponavadi ga kuhamo v bakrenih kotlih. Le ti so različnih velikosti in izvedb. Sam uporabljam 100 litrski kotel z dvojnim dnom. Dvojno dno se uporablja zato, da se jagode ne “primejo” ko se kotel močno segreje. Če se, lahko namreč brinjevec zagreni in ima vonj po zažganem. Tega pa seveda ne želimo. Med prvo in drugo dno natočimo olje in na ta način razporedimo segrevanje kotlovine.

Ko doseže drozga temperaturo okoli 90 stopinj celzija se alkohol upari. Para se seveda dvigne in po cevi potuje proti hladilniku kotla. V njem je 200 litrov vode, ki paro ohladi in ta se spremeni v tekočino mlečne barve. To imenujemo “žonta”. Vsaj pri nas 🙂

 

 

 

 

 

 

florentinska

 

Pri prvem kuhanju priteče tudi brinovo olje. Pozabljeno zdravilo naših non. Uporabljale so ga za vse. Trbušne težave, glavobol, sklepi, masaže nog… Pomaga pri aknasti koži, menstrualnih težavah (tako pravijo 🙂 in še bi lahko našteval. Radi mu rečemo stranski produkt, ki pa to seveda ni. Je zlata vredno olje. Vsestransko uporabno. Na žličko sladkorja damo par kapljic olja in pojemo. Po težki hrani ali če nas peče kislina. Deluje. Hitro. Zanesljivo. Preverjeno.

Olje ločimo od žonte s florentinsko posodo. Jaz uporabljam bakreno. Stara je več kot 40 let. Od nonota. Še vedno dela odlično 🙂

Toliko o prvem kuhanju. Naslednjič pa naprej 🙂

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja